»Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.«

(55. člen Ustave Republike Slovenije)

V času, ko se po svetu ženskam reproduktivne pravice zopet jemlje in omejuje, namesto da bi se jih krepilo, smo lahko ponosni, da je v Sloveniji odločanje o rojstvih kot svoboščina zapisano v ustavo. Kljub temu je v praksi udejanjanje te svoboščine do določene mere pogojeno finančno, saj vse zdravstvene storitve, povezane z reproduktivnimi pravicami, niso v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da morajo osebe, ki si dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne morejo privoščiti ali so zaradi različnih razlogov brez dopolnilnega zavarovanja ali pravic iz njega, za določene storitve doplačati. Prejemniki in prejemnice socialne pomoči so sicer upravičeni do uveljavite pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz državnega proračuna, vendar ta ukrep ne zajame vseh. Tukaj so revne zaposlene, prekarke in posameznice, ki so iz krivdnih razlogov izgubile pravico do socialne pomoči. Osebe, ki so lahko v podobno slabem socialnem položaju, a bi morale za uveljavljanje pravice do umetne prekinitve nosečnosti brez doplačila, plačevati dopolnilno zavarovanje. Tako jim je v Sloveniji, kljub jasni ustavni določbi, uveljavljanje svojih pravic zaradi ekonomskih in drugih okoliščin oteženo. Pravice in svoboščine pa morajo biti dostopne vsem, brez izjeme in ne glede na finančno situacijo. To je še posebej pomembno v času draginje, ko posamezniki in posameznice že tako ali tako vse težje poravnajo tudi osnovne življenjske stroške. Mnenja smo, da je to nujno potrebno spremeniti.

Kljub jasnemu ustavnemu določilu in nedvoumni razlagi Komisije za ustavna vprašanja, da: »Svoboščina iz 55. člena zajema tudi pravico človeka do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti, do preprečevanja zanositve, kar obsega kontracepcijo in sterilizacijo, ter pravico žensk do umetne prekinitve nosečnosti. Država zagotavlja dostopnost zdravstvenih in drugih storitev za uresničevanje teh pravic,« umetna prekinitev nosečnosti in oploditev z biomedicinsko pomočjo v praksi v Sloveniji brez doplačila nista dostopni vsem osebam, ki se zanju odločijo. Ti zdravstveni storitvi sta namreč obenem kriti iz obveznega pa tudi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Finančni strošek umetne prekinitve nosečnosti pa je v 80 % krit iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, preostalih 20 % pa iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

V tem pismu želimo opozoriti, da je takšna ureditev na načelni in praktični ravni problematična, saj si vse osebe zaradi svojega ekonomskega položaja ne morejo privoščiti plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V tem primeru tudi ne morejo opraviti brezplačne umetne prekinitve nosečnosti, s tem pa jim je otežen dostop do temeljne ustavne pravice.

Pogojevanje ustavnih pravic s finančno situacijo posamezne osebe podpisniki in podpisnice ocenjujemo kot nedopustno. Zato

1.    Pozivamo skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da spremeni Sklep o določitvi odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v obveznem zdravstvenem zavarovanju in v njem storitve v zvezi z ugotavljanjem in zdravljenjem zmanjšane plodnosti in umetno oploditvijo, sterilizacijo ter umetno prekinitvijo nosečnosti določi kot 100 % krite iz obveznega zavarovanja.

2.    Vlado Republike Slovenije pozivamo, da poda soglasje k spremembi sklepa in da v okviru zdravstvene reforme ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanja na način, da bodo prebivalke in prebivalci imeli dostop do vseh potrebnih zdravstvenih storitev brez doplačil in dodatnih zavarovanj.

Naj bodo reproduktivne pravice dostopne prav vsem, brez izjeme!